Zitni krogi
Started by gost1, Aug 01 2003 09:38 PM
300 replies to this topic
#44
Objavljeno 25 January 2004 - 07:37 PM
Citat
Kdaj so se pojavili prvi žitni krogi? Okoli katerega leta oz. stoletja?
Prvo dokumentirano poročilo o žitnem krogu se je pojavilo leta 1678 v mestu Stirlingshire, Škotska. Vendar je fenomen ostal v ozadju vse do 1970 in 80 let, ko so se formacije pričele pojavljati pogosteje širom sveta.
Žitni krogi so se v kitajski pojavljali že pred 3000 leti.
Ogledati si moramo delo Zhang Hui, raziskovalca z muzeja Xinjiang v Urumqu in našli bomo dokaze, ki kažejo, da je kitajska doživela fenomen žitnih krogov veliko prej kot druge civilizacije na planetu.
Zhang trdi, da je zbral več kot 20 kamnitih vzorcev, ki se ujamajo z formacijami žitnih krogov iz drugih držav, vendar jim je določil starost na več kot 3000 let.
Zhang je bil presenečen nad odkritjem teh kamnitih okroglih vzorcev, ki variirajo vse od preprostih krogov do bolj dovršenih oblik, na pašnikih v okrožju Quinghe poleg Sino-Mongolske meje.
Zhang je prepričan, da so primitivni ljudje na tem območju, potem ko so bili priče dejanskim žitnim krogom, prišli do zaključka, da gre za nekakšno obliko komunikacije bogov in so se na božjo sporočilo odzvali tako, da so na kraj pojava žitnega kroga položili kamenje v obliki kroga.
Če so žitni krogi resnično poskus komunikacije nekega neznanega vira, se postavlja vprašanje, kje je ta vir in kdo naj bi nil prejemnik poročila?
Človeška egocentrična bitja avtomatsko domnevajo, da je sporočilo skrito v žitnih krogih namenjeno človeštvu. kaj pa druge vrste. ki naseljujejo naš planet. Kot pravi Douglas Adam v svoji noveli: "Nasvidenje in hvala za ribe" - kjer so delfini v bistvu nezemeljski opazovalci, ki proučujejo človeško vrsto, kot psihologi preučujejo podgane v labirintu - ljudje morda nismo najbolj napredna vrsta na Zemlji.
#45
Objavljeno 02 February 2004 - 05:39 PM
Naša Zemlja je kljub vsem tehnološkim napredkom in prizadevanjem znanstvenikov ohranila še veliko skrivnosti. Mnoge verjetno nikoli sploh ne bomo spoznali. Tiste, ki pa so se nam pokazale v taki ali drugačni obliki, smo ljudje z začudenjem sprejeli v svojo zavest. Spomnite se dokumentarnih oddaj, ki so nam kazale dosežke davnih civilizacij, skrivnostne pisave in like na poljih v Angliji, kilometre črt, ki naj bi kazale premike zvezd ... O morskih globinah sploh ne smemo začeti rapravljati. Tam nekje je potopljeno mesto Atlantida. Največje skrivnosti pa so v nas samih. Naš um je nedoločljivih razsežnosti. Sodobni človek enaindvajsetega stoletja s še večjo vnemo išče odgovore. Pa mu bo uspelo vse razvozlati?
Podobe, liki in črte
Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je pilot George Palmer letel iz Las Vegasa proti Los Angelesu. V vročem poletnem dnevu se je razgledoval po pokrajini pod njim. Najprej ni mogel verjeti svojim očem, ko je zagledal ležečo moško postavo in še nekaj drugih podob, ki so se nastavljale soncu. Podobe so bile iz kamna. Človeška figura je merila najmanj trideset metrov. Kaj naj bi ti liki pomenili? V bližini prvega najdišča so odkrili še eno človeško figuro približno enakih dimenzij. Tedanjim arheologom se je ta najdba zdela čudna, saj doslej še nihče ni odkril česa podobnega, čeprav naj bi bilo to področje dodobra raziskano. Iskalci zlata so tod preiskali vsako ped. S tal jih torej niso mogli opaziti, ker so bili liki preveč veliki in najbrž je pokrajina sama taka, da ti kamniti skladi ne pomenijo nekaj čudnega. So bili ti liki namenjeni temu, da bi jih kdo opazil iz zraka? Kdo? Kako in zakaj so tedanji prebivalci dobili tako idejo? Verjetno so se hoteli povezati z nebom ali bitji, za katere so mislili, da obstajajo nekje visoko nad oblaki. Kdo ve?
Podoben pojav je nastal pred več tisoč leti v Peruju v puščavi Nazca. Tam je del puščave prepreden s črtami in liki, ki so dolgi po več deset kilometrov. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja se je Paul Kosok znašel sredi puščave, kjer je preučeval namakalne sisteme. Začudeno se je zazrl v več tisoč črt, ki so se razprostirale po puščavi. Ko si je pokrajino ogledal še iz zraka, je opazil, da so tod narisane celo ptice, ribe in opice. Vsi liki so bili narisani z nepretrgano črto. Dolgo nihče ni vedel, kaj naj bi te črte pomenile. Še danes niso prepričani. Ena od razlag je, da gre za astronomsko knjigo, ki je napisana na zemljo. Morda je naključje, morda pa tudi ne, da je na zimski solsticij sonce zašlo natanko na eni od črt. Še bolj pa je zanimivo, kako so take risbe takrat risali. Nekdo je moral biti v zraku in dajati nekakšne napotke. Ali pa tudi ne?
Podobe, liki in črte
Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je pilot George Palmer letel iz Las Vegasa proti Los Angelesu. V vročem poletnem dnevu se je razgledoval po pokrajini pod njim. Najprej ni mogel verjeti svojim očem, ko je zagledal ležečo moško postavo in še nekaj drugih podob, ki so se nastavljale soncu. Podobe so bile iz kamna. Človeška figura je merila najmanj trideset metrov. Kaj naj bi ti liki pomenili? V bližini prvega najdišča so odkrili še eno človeško figuro približno enakih dimenzij. Tedanjim arheologom se je ta najdba zdela čudna, saj doslej še nihče ni odkril česa podobnega, čeprav naj bi bilo to področje dodobra raziskano. Iskalci zlata so tod preiskali vsako ped. S tal jih torej niso mogli opaziti, ker so bili liki preveč veliki in najbrž je pokrajina sama taka, da ti kamniti skladi ne pomenijo nekaj čudnega. So bili ti liki namenjeni temu, da bi jih kdo opazil iz zraka? Kdo? Kako in zakaj so tedanji prebivalci dobili tako idejo? Verjetno so se hoteli povezati z nebom ali bitji, za katere so mislili, da obstajajo nekje visoko nad oblaki. Kdo ve?
Podoben pojav je nastal pred več tisoč leti v Peruju v puščavi Nazca. Tam je del puščave prepreden s črtami in liki, ki so dolgi po več deset kilometrov. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja se je Paul Kosok znašel sredi puščave, kjer je preučeval namakalne sisteme. Začudeno se je zazrl v več tisoč črt, ki so se razprostirale po puščavi. Ko si je pokrajino ogledal še iz zraka, je opazil, da so tod narisane celo ptice, ribe in opice. Vsi liki so bili narisani z nepretrgano črto. Dolgo nihče ni vedel, kaj naj bi te črte pomenile. Še danes niso prepričani. Ena od razlag je, da gre za astronomsko knjigo, ki je napisana na zemljo. Morda je naključje, morda pa tudi ne, da je na zimski solsticij sonce zašlo natanko na eni od črt. Še bolj pa je zanimivo, kako so take risbe takrat risali. Nekdo je moral biti v zraku in dajati nekakšne napotke. Ali pa tudi ne?
Odgovori
0 članov prebira to temo
Članov: 0, Gostov: 0, Anonimnih uporabnikov: 0











