[Izidor Plazar]

Klicanje duhov je in ni nevarno. Kajti, če se lotimo klicanja dugov po postopkih, ko so znani in z ustreznimi nameni, potem to ni nič nevarno. Če se pa ob večerih zbere skupinica, naprimer študentov v študentskem domu, je to zelo nevarno. Poznam primer nepravilnega klica, karega posledica je zasedena soba v Ljubljana-Polje.
Do postopkov za klicanje dohuv je dokaj tezko priti, ker se mojstri, ki to znajo bojijo zlorab. Če se pa ima nekdo željo klicanja duhuhov, pa se naj najprej začne ukvarjati z meditcijo. Meditacija ti omogoča da najprej samo navežeš stik z drugimi dimenzijami našega obstoja. Potem pa poišči knjigo o avtomatičnem iskanju in tu boš našel nekaj napotkov.

[Bina]

Klicanje duhov je lahko nevarno ali pa tudi ne, pa vendar se mi zdi, da se s temi stvarmi ni ravno pametno ukvarjati.
Duhovi so naj tam, kjer so, mi pa se raje ukvarjajmo z živimi ljudmi.
Vsaj tako menim jaz. Enkrat sem namreč sama sodelovala v tem in
nimam ravno lepih spominov, zato raje to odsvetujem.

Sicer pa, kakor sam kdo želi.

Pozdrav,

Bina

[Hot_head]

Ja že pustimo jih tam kjer so, ha so pa tudi med nami in mi živimo znjimi :wink:

[Izidor Plazar]

Z obema se strinjam. MOrajo biti tam kjer so in tudi med nami so. S tistimi, ki so med nami, je vedno problem in se jih je bolje izogibati. Tisti, ki pa so že v drugi dimenziji, pa vedno čakajo navežemo stik, vendar moramo paziti s kom. Negativni nam bodo sigurno katastrofalno škodovalin in pozitivni pomagali v življenju.

Ne kličite duhov sami. Vedno imejte pri sebi nekoga, ki zna. Prej pa se naučite meditacije, ker tu boste dobili največ odgovorov.

[Hot_head]

To ne bo čisto držalo. Naprimer jest mam iskušnje z duhom ki je stalno prisoten, ime mu je Uln in sploh ni ne nevarn in ne hud oziroma zlobn pač je prisoten in je zelo nagajiv.
Boste rekl tip je čito ubrisan ampak tako je življenje

[Izidor Plazar]

Marsikaj sem ze dozivel v tem zivljenju, tako da nikomur ni za reci da je "ubrisan". Eni pravijo tem duhovom osebni duh, eni angle varuh ali pa kar nek duh, ki je vedno prisoten. Jaz mislim, da je to skoraj vseeno. Pač se ti je neko bitje prilepilo na tvojo avro in bodi počaščen, kajti negativno bitje se ti ne more prilepiti na avro. Avra ima pač svoj obrambni mehanizem, sprejema je sorodne energije ali bitja. So pa tudi primeri, da se je na avro neke osebe prilepila zelo negativna energija. To se zgodi v primeru, ko je avra poškodovana oz. med kašno hudo boleznijo.

[lizaa]

Klicanje duhov je nevarna zadeva, če se tega ne znaš lotit!
Menim, da dostikrat tudi to piše, če prebereš kje v kakšni reviji!
Lizaa

[Hot_head]

Žal še nism zasledu v nobeni pa sem jih predelu že dost !
Piše samo kako se oluja tablo naredi in nič konkretnega :oops:

[Bina]

Se popolnoma strinjam.

[gost1]

Jst jih še nism Gost. Baje jih je pa od mojga znanca babica v otroštvu. Nej bi jih metal po zraku, in ob steno :shock: :!: Ampak pol so jih odgnal, s pomočjo neke knjige ki so jo imeli. Znanca sm že nekikrat prosu za to knjigo, namreč reku je, da jo je že vidu :!: :!: :!:
Ampak ni mu bila dosegljiva, zato, ker bi jo nej imel nekakšn njegov (daljni) sorodnik.

Moj sošolc, pa je imel podobno zgodbo, o tem, kako je on z njegovimi starši za božič pr sorodnikih klicu duhove, včasih so se prikazali prijazn, včash pa hudobn duhi. S prijaznimi, so baje posedal tud do štir ure, s hudobnimi pa so hitro opravili (odgnali so jih). Tud on je mel neko knjigo, ki bi jo naj dobu pr župniku v posojo. :?: :shock:


Sam, ne vem, če je to čist pristn :?:

Jst, sm enkrat vprašal župnika (ne tistega pr katerem bi nej moj sošolc dobu knjigo o duhovih), če duhovi obstajajo reku je, da nej ne bom vraževern :?: :!: :?: :!:

Moje mnenje je, da je lahko klicanje duhov, nevarn, če nimaš ob seb kakšnih knjig, al kašnih poznavalcev. :roll: :shock:

[lizaa]

jaz tudi, kot gost1, jih nisem vidla z mojimi o?mi, ampak tudi jaz sem slišala o tem!
meni je rekla moja babica, da enkrat ko je bila majhna, je slišala nekoga, ki je stopal po stopnicah, ?eprav ni bilo nikogar!
pol mi je rekla ena znanka, da ko je bila majhna je en duh hodil vsak vecer domov k njimi in da se je ulegel nanjo in da je zaspal ob njej!
pol sem slišala zgodbe o pal?kih...to tudi je zanimiva zgodba!
:wink:

[gost1]

Sej sem tud jst slišu že dvakrat nekoga hodit po stopnicah, pa ikogar ni bilo doma (razn mene) povedu sm staršema, ki sta menila, da je bila to sosedova mačka, ampak zjutraj sta bila malo sumničava, ker sta ugotovila, da je bilo takrat vse zaprto in nikjer ni mogla mačka prit noter :shock:
Stopnice imamo lesene, in položene na železne opornike in še niso pritrjene z vijaki, zato se še bolj sliši kako gdo hodi po njih, no tistega glasu, da nekdo hodi, nočem več slišati, bilo je zelo grozljiv, naj menim, da je bilo obakrat to ponoči

Pred kratkim,pa, ko smo bli na dopustu in sm moral ponoči na WC, ko sm pršu notr, se je kljuka od enih vrat, na WC-ju hitr prmaknla dol, pa gor, odpru sm vrata in bilo ni mikogar, nato sem opravil potrebo in šel spat :shock:
Še zdaj se mi zdi čudn, da nisem po tistem preprosto zbežal iz WC ja, ampak sem, celo pogledal note in pri tem prijel za kljuko, ki se je malo prej premaknila, bil sm res mal zasanjan, ampak takrat, me sploh ni blo strah, če pa zdaj pomislim nato, pa me kar srh spreleti :?: :shock:

In še ena stvar. Babica, mi je enkrat pravla, da je ponoči v gozdu vidla eno lučko. Sledila ji je. Lučka jo je privedla pred prag ene zapuščene hiše in je tam ugasnila. Čez dva dni, so pred pragom tiste hiše našli zakopano deklico. Mama, ki jo je ubila, je morala nositi železni kip dojenčka po Murski Soboti. :shock:

Ne hecam se, res zagotavljam, da je to vse res :!: :?: :!: :wink: :shock:

Vem, da je čudaško, ampak resnično, zadnje čase, se pri nas (na srečo) nič več čudnega ne dogaja, recimo, kot tisto s stopnicami, in upam, tud, da se ne bo več ponovilo, ker se še zdaj, živo spominjam zvoka stopnic, in kljuke

Tega nisem napisal prej, ker bi se itak vsi razen Bine in Lizee režal, ampak zdaj, sem se odloču, da to objavim, upam, da mi verjamete :?: :!: :wink: