206 replies to this topic

[Wolverine]

Mogoče pa naše življenje le ni svobodna volja...

[Bina]

Včasih res ni...

[lizaa]

Misliš na usodo?

[Bina]

Možno :roll:

[Hot_head]

Mogoče smo pa v matrici :?:  :!:

[Wolverine]

Ja lizaa mislu sm na usodo...zato tut mislm da se sedanjosti ne da spremnjat s časovnim strojem, ker se je že zgodilo in tisto kar se je zgodilo se ne da spremenit...prihodnost je tista, ki bi se jo dalo spreminjat vendar, če je usoda zapečatena(napisana) se tut tega ne da. Ne vem kaj bi biu pol DejaVu, splet okoliščin, naključje...težko je rečt ob našem razumevanju človeških možgan. Ključno vprašanje je pri DejaVu: Ali je naše življenje že nekje zapisano, naš program?

[Bina]

Matrica je dober film in upam, da je tudi samo film.  :roll:
Strinjam pa se z Wolverinom. Kar se je že zgodilo, mislim da se ne da več spremeniti.

[lizaa]

To je res...?e je naša usoda takšna, je pa? ne moremo spremenit...

Glede tega kar si napisal Wolverine, "Ali je naše življenje že nekje zapisano, naš program?", po mojem ni...bi bilo preve? zakomplicirano, ker ?e bi bilo res, pol ne bi ?utili, bili bi brez?ustveni...
zapisano je lahko...v naši usodi! drugje pa po mojem ne!

[Samos]

Citat

Sam včasih kam pridem in se mi dozdeva, da sem tam že bil  :wink:  , čeprav sem tam prvič  :?:  :!:  :roll:  :wink:

V resničnem življenju se mi kaj takega še ni zgodilo, pač pa sem o tem že sanjal. Spomnim se sanj v katerih sem bil v nekem obalnem mestecu. Največ sem se gibal okrog neke stare stavbe, ki je spominjala na manjši gradič ali bolj na veliko gospodsko hišo. Pogovarjal sem tudi z ljudmi, ki so "sedaj" živeli v tej stavbi. Ti pogovori so potekali predvsem pred stavbo ali v bližnji ulici oz. obalni cesti. Najbolj nenevadno je bilo to, da sem imel občutek oz. skoraj vedenje o tem, da sem že bil tukaj, da sem nekoč živel v tej stavbi in da so ljudje oz. osebe s katerimi se pogovarjal, takrat živeli z mano in kakšne vloge so imeli oz. kdo so bili takrat.
Spomnim se tudi drugih sanj v katerih sem prav tako prišel v neko mesto. V to mesto sem prišel s skupino ljudi (ne morem več reči ali sem jih poznal ali ne, nekatere sem). Ko smo takole šli po mestu me je v nekem trenutku obšla neustavljiva sila, da grem v ulico katere cesta se je vzpenjala v hrib navzgor. Ločil sem od skupine in odšel v to ulico. Bolj ko sem se vzpenjal po cesti močnejši je bil ta "gon" ki me je vodil - nekaj sem začel iskati. Višje v ulici sem našel hišo, ki je bila prazna (zraven nje je bil gostinski lokal za katerega me je obšla misel, da je tam bil že takrat), vstopil sem vanjo in si jo ogledoval. Med ogledom so me obšle misli in strinjanja, da sem tu že bil in obšla me je močna misel, da želim to hišo, da želim tu živeti.

Citat

Moja mama je pa sanjala misli, da tudi na dan njene smrti njo in očeta(oba sta mrtva) v nekem vrtu z lepemi rožami. Med njo in njenimi starši pa je bila reka in ob bregu čoln. Starša sta jo klicala in vabila naj se jima pridruži na onem svetu. Moja mama se jima je upirala in jima pripovedovala, da ima še majhne otroke, ki jih ne more pustiti same. Od tiste noči dalje jo potem nista več obiskovala. Te sanje pa je povedala prijateljici, ki ji je rekla, če bi se odzvala povabilu, da bi tisto noč umrla.

Atenca; reka je značilen simbol prehoda ali meje med svetovoma. Da ga prijateljica za sanjski svet razlaga enako slišim prvič. Reka kot simbol meje je značilen za večino, če ne skoraj vse, verstev domorodcev na vseh celinah in nekaterih ver starejših civilizacij. Polek vrat je reka tudi na astralu simbol meje, ki ju obiskovalci astrala ne smejo prestopiti. Neizkušenim te poskuse ali želje preprečujejo izkušeni obiskovalci astrala. Ker je sanjski svet pojmovan podobno kot astral, torej svet, ki ga raziskujemo oz. doživljamo zunaj fizičnega telesa, bi bila lahko razlaga na mestu, vendar se jaz s tem ne morem strinjati. Ne vem na kakšni osnovi razlaga prijateljica, vendar mislim, da je sanjski svet zasnovan drugače kot npr. astralni in take skrajnosti onemogoča.
Ne trdim to ne bi bilo mogoče tudi v sanjah, vendar dvomim.  :?:

[Samos]

Citat

Moram reči, da imam zadnje čase, kar zelo aktivne te moje čute, saj se mi je uresničilo že veliko drobnarij, katere sem že v naprej čisto brez razloga, začutila.  :?  :!:    
Včasih me je že ravno strah same sebe  :!:  :?  

in

Citat

No potem si, če že veš kako to je, za prvih sto let enkrat to že doživela. Blagor tebi. Meni se to zgodi enkrat na teden.

in:

Citat

Ne vem, če sem ravno izbrana... čudno je to, da moram povečini stvari, ki jih čisto slučajno čutim, če so dobre, zadržati zase, ker se drugače ne uresničijo... Ponavadi niti ne pomislim, da bi se kakšna stvar uresničila, le momentalno mi nekaj pade na pamet...  
No, pa saj to ni tako velikokrat in razen nekaj izjem, gre le za drobne, nepomemne stvari.

Bina; to kar se ti dogaja je lahko lepo, le strahu se znebi; omejuje te. Strah lahko pomeni edino negotovost, zato predlagam, da zadevo (morda si že) raziščeš in se vanjo poglobiš, sploh če se ti dogaja pogosto. Ne smeš skrbeti zaradi tega, kaj boš obdržala zase in česa ne, izbira je tvoja, kot tudi ne kaj se bo uresničilo in kaj ne. Tebi je dano čutiti kaj se bo zgodilo in lahko zato tudi vplivaš na to.
Bina drobnih in nepomembnih stvari ni in tudi te so pomembne, ker so lahko najbolj povezane s tabo, s tvojo duševno naravo.
Popravi me, čese kje motim.   :wink:

[Samos]

Citat

Mogoče pa naše življenje le ni svobodna volja...

in

Citat

...prihodnost je tista, ki bi se jo dalo spreminjat vendar, če je usoda zapečatena(napisana) se tut tega ne da. Ne vem kaj bi biu pol DejaVu, splet okoliščin, naključje...težko je rečt ob našem razumevanju človeških možgan. Ključno vprašanje je pri DejaVu: Ali je naše življenje že nekje zapisano, naš program?

Citat

To je res...če je naša usoda takšna, je pač ne moremo spremenit...  

Glede tega kar si napisal Wolverine, "Ali je naše življenje že nekje zapisano, naš program?", po mojem ni...bi bilo preveč zakomplicirano, ker če bi bilo res, pol ne bi čutili, bili bi brezčustveni...  
zapisano je lahko...v naši usodi! drugje pa po mojem ne!

To sta vajini mnenji kajne? Moram reči, da večinoma ne držita. Naše življenje je grajeno oz. si gradimo na osnovi lastnih odločitev v okviru priložnosti in možnosti, ki so nam na razpolago, življenjsko pot si torej izbiramo sami po svoji svobodni volji.
Naša usoda je vsota naših misli, odločitev in dejanj in nikakor ne more biti "zapečatena", kajti vedno jo lahko spremenimo (zakon karme).
Wolverine z DejaVU-jem si naredil veliko zbrko. Imam občutek, da ga ne razumeš pravilno (če se motim me popravi), DejaVu pomeni, da smo nekaj že doživeli ali videli, kar zaznamo ob sedanjem dogodku, ko nam podzavestni spomin ozavesti spomin na možen dogodek iz preteklosti, ki je potekal po enakem scenariju kot sedanji.
Vprašanje: "Ali je naše življenje že nekje zapisano, naš program?"
Odgovor: Univerzalni spomin vsebuje te zapise ali bolje možnosti, kajti življenje oblikujemo sami v okviru možnosti in priložnosti, če jih znamo videti in izkoristiti. Delež pri tem pa nosi tudi "usoda" ali bolje karma. Le tako se lahko učimo, razvijamo in napredujemo.
Tako je moje mnenje.  

[Bina]

No Samos, ti si nas pa vse obdelal....lepo, da si se nam pridružil, res me veseli, da se je našel še nekdo, ki to deli z nami. Moram reči, da se kar strinjam s tabo, z večino kar si napisal...predvsem, kar se tiče mene....strah me morda res omejuje, a ni tako enostavno to zatreti... :roll:

[lizaa]

To kar si povedal, se strinjam...res je da si sami gradimo to kar bomo počeli...Glede DejaVU pa enkrat sem imela občutek da sem ga tudi sama dožvela(č lahko rečem doživela...drugega izraza ne znam)...prav čudno se mi je zdelo....kot da sem že to nekje doživela...zdaj pa se mi postavi vprašanje...: SEM MOGOČE SANJALA?

[Bina]

Če si sanjala, res ne bi vedela...

[lizaa]

Sej problem je v tem, da ne vem ali sem sanjala ali ne! :cry: